Arheologi razvozlali skrivnostni niz 5.200 lukenj v Peruju: niso delo Inkov

Skrivnostni pas lukenj, znan kot Monte Sierpe, arheologe bega že, odkar so leta 1933 pri reviji National Geographic objavili prve posnetke iz zraka. Ali gre za namakalni sistem, polja, zbiralnike vode ali celo astronomsko znamenje?

Nova raziskava arheologov z univerze v Sydneyju zdaj ponuja bolj verjeten odgovor. Po analizah sledi rastlinskih ostankov se zdi, da je mesto najprej služilo kot tržnica, kasneje pa kot zapleten sistem za vodenje zalog in nadzor dajatev, poroča znanstvena publikacija Antiquity.

Arheologi ocenjujejo, da je bilo za izkop tega obsežnega sistema jam potrebno ogromno časa, dela in načrtovanja. Dolga desetletja so strokovnjaki domnevali, da so luknje izkopali Inki, ki so regijo prevzeli v 15. stoletju. A datiranje oglja in analizirane keramike kaže, da so jame nastale nekoliko prej – v obdobju kulture Chincha, ki je na južni obali Peruja cvetela stoletja pred prihodom Inkov.

Mikroskopske analize sedimentov v jamah so razkrile drobne ostanke škroba in pelodov rastlin, kot so koruza, kvinoja in različne vrste buč. Ob tem so našli še vlakna trstičja in vrbe, iz katerih so prebivalci izdelovali košare. Vse skupaj kaže na to, da so bile jame namenjene shranjevanju in premeščanju pridelkov – najverjetneje v okviru lokalne tržnice, kjer so se srečevali kmetje, ribiči in trgovci s karavanami lam.

Ko je območje kasneje prišlo pod oblast Inkov, pa naj bi se pomen jam spremenil. Razporeditev jam iz zraka namreč močno spominja na khipu – sistem vozlov in vrvic, s katerim so Inki vodili zapise o davkih in zalogah. Raziskovalci menijo, da so jame lahko služile kot nekakšna fizična knjigovodska tabla, v kateri je bila evidentirana količina pridelkov, predanih kot davek.

Še vedno ostaja veliko neznank

Čeprav je razlaga zdaj jasnejša kot kdajkoli prej, ostaja veliko neznank. Zakaj je takšen sistem zabeležen samo na tem mestu? Kakšna je bila natančna organizacija in kdo je sistem vodil?

Arheologi načrtujejo nadaljevanje raziskav, dodatno vzorčenje in primerjavo s khipuji iz okoliških dolin.

A kot pravi vodja raziskave Jacob Bongers, je jasno vsaj to: "Monte Sierpe ni le niz jam v kamniti pokrajini – je redka sled družbene organizacije, trgovine in upravljanja, kakršne ne vidimo nikjer drugje v Andih."